Daljše vsebine so v primerjavi s klasično vsebino bolj poglobljene, izčrpne in podrobneje opisujejo izbrano tematiko. Dokazano je, da daljša vsebina ustvarja več potencialnih uporabnikov promovirane storitve/izdelka kot krajši članki, pritegne več povratnih povezav in deljenj ter podaljša trajanje obiska spletne strani.

Podpisna datoteka (ang. signature). Kratko besedilo na koncu sporočila, ki identificira pošiljatelja in daje dodatne informacije o njem.

Delež doseženih uporabnikov, ki je obiskal določeno stran v danem obdobju v primerjavi z vsemi uporabniki.

Razmerje med številom prikazov, ki jih prejmejo vaši oglasi, in številom prikazov, na katere bi se vaš oglas lahko prikazal. Na delež prikazov vplivajo številni dejavniki, na primer proračun in ponudbe za ključne besede.

Gre za hibridni tržni model, v katerem več posameznikov souporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost (deljenje) pred lastništvom. Navadno se to dogaja s pomočjo spletnih storitev, ki temeljijo na skupnosti. Najbolj znana svetovna primera sta Airbnb in Uber, slovenska pa Prevozi.org in Najel.bi.

Metoda ciljanja, pri kateri se oglase prikazuje samo uporabnikom s točno določenimi demografskimi značilnostmi (starost, spol, dohodek, kraj bivanja).

Podatki, ki lahko natančno določijo potrošnika za ciljanje oglasov, kot so podatki za prijavo obiskovalca na spletno mesto. Druge deterministične podatkovne točke so kreditne kartice, telefonske številke in naslovi.

Specializirana agencija, ki ponuja storitve s področja komuniciranja in trženja v digitalnih medijih. Lahko ponuja celostne rešitve ali pa je specializirana le za posamezne storitve, kot so iskalni marketing, spletno oblikovanje, razvoj aplikacij, komuniciranje na družbenih medijih in storitve na področju mobilnega marketinga.

Posamezniki, ki so odraščali v dobi prostega dostopa do komunikacijskih tehnologij in digitalnih informacij. Generacija predstavlja tehnološko osveščene potrošnike, ki dobro sprejemajo nove tehnološke inovacije. Generacija sicer ni časovno opredeljena, umestitev je bolj odvisna od načina odraščanja in kasnejšega delovanja v družbi. Največji del te generacije predstavljajo milenijci oziroma generacija Y.

Spletna ali omrežna identiteta, ki jo posameznik, organizacija ali elektronska naprava prejme za vstop v kibernetski prostor. Posameznik ima lahko več različnih digitalnih identitet. Ključna vloga je zagotavljanje varnosti in zasebnosti.

Strukturirani marketinški načrti. Strategije se štejejo za marketinške ukrepe, ki marketinškim strokovnjakom pomagajo dosegati njihove marketinške cilje. Za doseganje teh ciljev se uporabljajo digitalni kanali, ki vključujejo plačane, organske in lastne medije.

Vsota digitalnih interakcij med potrošnikom in blagovno znamko. Meri se v občutkih, ki jih blagovna znamka sproži na vseh digitalnih stičnih točkah s svojimi potrošniki.

Spremembe, ki se zgodijo, ko nove digitalne tehnologije in poslovni modeli vplivajo na ponujeno vrednost izdelka ali storitve, družbene interakcije, poslovanje in tudi na naše mišljenje zaradi moči ter hitrosti, s katerima se dogajajo te spremembe. Digitalna prelomnica je lahko tako grožnja kot priložnost, dogaja pa se lahko na več ravneh: prelomnica na ravni posameznika (mobilna povezljivost je spremenila mejo med zasebnostjo in službo); prelomnica na ravni podjetja (družbeni mediji vplivajo na to, kako potujejo informacije v podjetju); prelomnica na ravni industrije (digitalizacija medijskih vsebin in uporabniško ustvarjena vsebina vplivata na tradicionalne vrednostne verige ustvarjanja vsebine in dostave); prelomnica na ravni družbenih sistemov (sodelovanje na družbenih omrežjih vpliva na tradicionalne prakse ustvarjanja javnega mnenja) ipd.

Spremembe, povezane z uporabo digitalne tehnologije na vseh področjih človeške družbe. Digitalna preobrazba predstavlja tretjo fazo v sprejemanju digitalne tehnologije: digitalna pismenost → digitalna uporaba → digitalna preobrazba. Ta faza pomeni, da digitalne tehnologije same po sebi omogočajo nove vrste inovativnosti in ustvarjalnosti na določenem področju ter niso zgolj krepitev in podpora tradicionalnim metodam. V ožjem smislu se lahko digitalna preobrazba nanaša na pojem brezpapirno poslovanje.

Strategija za največje možno izboljšanje poslovanja s poudarkom na pametni uporabi množice podatkov in novih tehnologij, ki omogočajo nove digitalne možnosti za poslovanje. Uspešna digitalna strategija zahteva sodelovanje multidisciplinarne ekipe z znanjem s področij upravljanja, marketinga in informacijskih tehnologij. Z namenom, da bi sodobnemu uporabniku dostavila konsistentno uporabniško izkušnjo, si digitalna strategija prizadeva premostiti prepad med marketinškimi in tehnološkimi odločevalci. S tem postane oblika strateškega upravljanja, ki se pogosto obravnava kot del splošne poslovne strategije.

Se pojavi, ko se ljudje vzdržijo uporabe pametnega telefona ali drugih elektronskih naprav. Dobesedno se razstrupljajo.

Digitalni prostor, kjer se mladi zbirajo in sodelujejo v razpravi prek besedilnih, zvočnih ali video pogovorov. Pogovor lahko poteka ena-na-ena ali v skupini. Digitalna zbirališča približujejo in združujejo digitalno skupnost. Najbolj znane platforme trenutno so Google Hangouts, Slack in Houseparty.

Posameznik, ki se je rodil po splošnem sprejetju digitalne tehnologije. Izraz se ne nanaša na določeno generacijo, pač pa obsega vse posameznike, ki so odraščali s tehnologijami, kot so internet, računalniki, mobilne naprave ipd. Izpostavljenost tehnologiji v njihovih zgodnjih letih jim omogoča njeno boljše razumevanje v primerjavi s tistimi, ki so se rodili pred tem obdobjem.

Strukturiran načrt digitalnega marketinga. Načrt je strateški in se uporablja za promocijo blagovnih znamk, izdelkov in storitev. Digitalne tehnologije se uporabljajo za doseganje najustreznejšega/najbolj primernega občinstva, kar vodi do najboljših stopenj konverzije.

Obstajata pasivni in aktivni digitalni odtis. Pasivni je ustvarjen, ko se podatki o uporabniku zbirajo brez njegove vednosti, aktivni pa, ko uporabnik sam zavestno in namenoma posreduje svoje osebne podatke z namenom deljenja teh informacij na spletnih mestih ali v družbenih medijih.

Niz podatkov v elektronski obliki, ki so logično povezani z drugimi podatki (npr. z digitalnimi dokumenti). Uporablja se za preverjanje pristnosti teh podatkov in identifikacijo podpisnika.

Posameznik, ki se je rodil pred splošnim sprejetjem digitalne tehnologije. Termin se lahko nanaša tudi na tiste posameznike, ki so sicer bili rojeni po tem obdobju, pa tehnologiji niso bili izpostavljeni v svojih zgodnjih letih. So nasprotje digitalnim domačinom, ki so bili tehnologiji izpostavljeni že v otroštvu.

Bistven element elektronskega preverjanja resničnosti podatkov, saj služi kot neke vrste ključ. Z bloki lahko upravljajo tisti, ki imajo ustrezen ključ, ki je po naravi zelo podoben kvalificiranim digitalnim potrdilom spletnih bank.

Omogoča proces varovanega prenosa podatkov z uporabo enkripcije z javnim ključem in digitalnim potrdilom. Protokol Secure Sockets Layer (kratica SSL) in njegov naslednik Transport Layer Security (TLS) sta kriptografska protokola, ki omogočata varno komunikacijo v medmrežju, na primer pri brskanju po spletu ter pri e-poštnem in takojšnem komuniciranju. Med protokoloma obstajajo majhne razlike, načeloma pa sta enaka.

Protokol SSL je zelo razširjen povsod, kjer se pojavlja potreba po prenosu podatkov zaupne narave (npr. osebni podatki in številke kreditnih kartic), torej pri spletnih trgovinah, spletnem bančništvu ipd. Precej prezrto ostaja dejstvo, da SSL pred vdorom ščiti podatke le med pošiljanjem, ne pa tudi po tem, ko prispejo na ciljni računalnik.

Merjena je v slikovnih točkah oziroma pikslih (širina x višina). Na primer: 468×60 ima 468 točk širine in 60 točk višine. Najpogostejše dimenzije oglasov so 300×250, 250×250, 125×125, 468×60, 728×90, 120×600, 160×600 …

Dimenzionalnost podatkov se nanaša na število značilnosti ali atributov, ki opisujejo vsak vzorec v naboru podatkov. Višja dimenzionalnost podatkov lahko poveča zmogljivost modela pri reševanju kompleksnih nalog, vendar lahko tudi poveča računalniške zahteve in povzroči težave, kot je prenaučenje (ang. overfitting).

Uporaba algoritmov in drugih matematičnih izračunov za uparjanje oglaševanja z določeno ciljno skupino.

Tehnologija, ki ustvarja personalizirane oglase na podlagi podatkov, pridobljenih v realnem času. Različne komponente oglasa (ozadje, grafika, teksti, postavitev …) se glede na različne podatke dinamično zgradijo ob serviranju in tako ustvarjajo skoraj neomejeno število različnih kreativ. Dinamično optimizacijo kreativ se pogosto uporablja pri ponovnem ciljanju, ki prikazuje oglase na podlagi zgodovine uporabnikovega brskanja po spletu (npr. ogledani izdelki ali izdelki v košarici) ali pri testiranju različnih nagovorov oglasnih sporočil (t. i. A/B testing).

Dinamični oglasni prikaz je tehnika, ki se uporablja za samodejno prilagajanje oglasnih kreativ in vsebine v realnem času glede na podatke o uporabniku, kot so njihovi interesi, vedenje ali demografski podatki. Umetna inteligenca omogoča analizo velikih količin podatkov in izbiro najbolj ustreznih oglasov za posameznega uporabnika, kar povečuje verjetnost angažiranosti in konverzij.

Dinamični IP-naslov se spremeni vsakič, ko uporabnik dostopa na internet.

Možnost prikazovanja ciljanega oglaševanja na digitalni televiziji v realnem času na podlagi analize ciljne populacije znotraj določenega gospodinjstva z uporabo geografskih, demografskih, vedenjskih, tehnoloških in ostalih parametrov.

Oglaševanje, ki temelji na katalogu izdelkov oz. storitev. Deluje tako, da se vsebina za oglas samodejno izbira iz kataloga in prilagaja na podlagi podatkov o uporabniku (zgodovina brskanja, interesi, lokacija, čas …). Vse informacije o izdelkih oz. storitvah se urejajo direktno v katalogu. Prednost dinamičnega oglaševanja je prav v tem, da ni potrebno ročno nastavljati oglasov za široko ponudbo izdelkov oz. storitev, ampak se ti generirajo samodejno. Dinamično oglaševanje najpogosteje uporabljajo spletne trgovine.

Oblika oglaševanja, ki omogoča podjetjem in neprofitnim organizacijam neposredno komuniciranje s kupci z oglaševalskimi tehnikami, ki vključujejo besedilna sporočila prek mobilnih telefonov, e-pošto, interaktivne potrošniške spletne strani, prikazno oglaševanje, trženje baz podatkov, letake, distribucijo katalogov, promocijska pisma, ciljane televizijske oglase, časopisne/revijalne oglase, ki ustvarjajo odziv, ter oglaševanje na prostem.

Spletna stran, ki vsebuje zbirko kategoričnih podatkov o drugih spletnih straneh, vključno s povezavami do njih.

Distilacija znanja je tehnika, pri kateri se znanje velikega modela transformer prenese na manjši, bolj učinkovit model. To se doseže z usposabljanjem manjšega modela, da posnema izhode ali odločitve večjega modela, kar omogoča manjšemu modelu, da doseže podobno zmogljivost z manjšim številom parametrov in nižjimi računalniškimi zahtevami.

Razpršena glavna knjiga transakcij; porazdeljena evidenca transakcij.

Platforma, ki oglaševalcem, agencijam, založnikom in drugim omogoča, da spremljajo svojo ciljno publiko in podatke o akcijah ter jih združujejo s podatki iz svojih ostalih poslovnih aktivnosti. Na podlagi pametnih podatkov platforma omogoča učinkovitejši zakup medijev in boljše načrtovanje akcij s pomočjo vedenjskega ciljanja ter z razširitvijo ciljne publike. Oglaševalci in agencije platformo DMP običajno uporabljajo za boljši zakup, založniki pa za segmentacijo občinstva in bolj učinkovito prodajo oglasnega prostora.

Vrsta računalniške datoteke na strežniku, ki hrani podatke o aktivnostih (strežniški dnevnik).

Prevede domene v IP-naslove. Medtem ko se računalniki, povezani v internet, med seboj najdejo s pomočjo IP-naslova, si ljudje lažje zapomnimo ime domene (URL). DNS je vmesnik za pretvorbo med naslovom, ki ga pozna človek, ter naslovom, ki ga pozna računalnik.

Oznaka za povračilo sredstev, ki so bila porabljena za oglaševanje. Gre za metriko, ki se v oglaševanju uporablja za merjenje učinkovitosti denarnega vložka v oglaševanje. ROAS je kvocient med prihodki iz naslova oglaševanja in stroški oglaševanja.

Kako konverzijo povežemo z oglasom? Kaj pa, če je uporabnik videl več oglasov? Kateri je »odgovoren« za konverzijo? Najpreprostejši dodelitveni model je model »zadnji klik« oziroma »zadnji dogodek«, ko dodelimo zasluge za konverzijo oglasu, ki ga je uporabnik nazadnje videl, preden je opravil želeno konverzijo. Obstaja pa še mnogo drugih atribucijskih modelov, kot je model večkanalne distribucije, kjer se gleda tako spletne kot nespletne kanale.

Kazalnik, da se je nedostavljeno e-poštno sporočilo vrnilo, ker e-naslov ni veljaven. Ponudniki za pošiljanje e-poštnih sporočil v primeru dokončne zavrnitve s seznamov samodejno izbrišejo e-naslov. Izbrisani e-naslovi ne bodo vključeni v bodoče kampanje. Obstaja veliko razlogov, zaradi katerih se lahko e-sporočilo vrne: prejemnik e-poštnega sporočila ne obstaja, domena prejemnika ne obstaja ali pa nam je e-poštni strežnik prejemnika popolnoma blokiral dostavo sporočila.

Ključna besedna zveza, ki vsebuje tri ali več besed. Daljše ključne besedne zveze se uporabljajo za ciljanje bolj specifičnih, nišnih ciljnih skupin oz. izdelkov.

Trajanje (v sekundah) obiska posameznega obiskovalca, ki se lahko meri za celotna spletna mesta, posamezno spletno stran ali pa kot čas izpostavitve posameznemu oglasu.

Tudi naslovnica spletnega mesta. Je spletni dokument, ki se prvi prikaže, ko uporabnik obišče spletno mesto. Uporablja se tudi v povezavi s spletnim brskalnikom. Takrat gre za spletno stran, ki se prva prikaže, ko uporabnik odpre spletni brskalnik (privzeta stran).

Domena je del spletnega naslova. Vsako spletno mesto ima svojo domeno.

Donosnost naložbe v marketingu je metrika, ki se uporablja za merjenje splošne učinkovitosti marketinških kampanj z namenom, da bi marketinški strokovnjaki v prihodnosti sprejemali boljše odločitve glede marketinških naložb. ROMI se računa kot količnik med prihodki iz naslova marketinških aktivnosti in marketinških stroškov oziroma naložb za izvajanje teh aktivnosti. Najpogosteje se uporablja v digitalnem marketingu kot izkaz uspešnosti marketinških kampanj.

Metrika, ki izraža: 1) Število različnih obiskovalcev določene spletne strani v določenem časovnem obdobju. 2) Število enkratnih uporabnikov, ki jim je bil prikazan oglas.

Filmska in televizijska vsebina, ki jo uporabniki spremljajo prek interneta (na primer Netflix in HBO), ne da bi se za to morali naročiti na kabelsko ali satelitsko (plačljivo) televizijo.

Umetna inteligenca lahko pomaga pri odkrivanju in dostopu do ustreznih izobraževalnih virov, kot so učbeniki, članki, videoposnetki ali spletne tečaje. AI sistemi lahko analizirajo interese, sposobnosti in cilje posameznega učenca ter samodejno priporočajo učne vire, ki najbolje ustrezajo njihovim potrebam. Poleg tega lahko AI pomaga pri iskanju novih virov z analizo velikih količin spletnih vsebin in identifikacijo kakovostnih materialov, ki jih je mogoče vključiti v učne načrte ali dodatne študijske vire.

V programatičnem oglaševanju sta prisotni dve glavni vrsti dražbe: dražba glede na prvo ceno in dražba glede na drugo ceno. Dražba glede na drugo ceno je zaprta vrsta dražbe, pri kateri vsak ponudnik neodvisno predloži ponudbo, ne da bi bil seznanjen z drugimi ponudbami. Zmagovalec je ponudnik z najvišjo ponudbo. Cena, ki jo plača najvišji ponudnik, je enaka drugi najvišji ponudbi ali t. i. drugi ceni. Če torej dva ponudnika za prikaz ponudita 10 in 15 evrov, zmaga ponudnik, ki je ponudil 15 evrov, cena prikaza pa je 1 cent več, kot je bila druga ponudba, torej 10,01 evra.

Način programatične prodaje oglasnega prostora, pri katerem se skuša prodati posamezen prikaz oglasa na različnih platformah v padajočem vrstnem redu glede na prednost in ceno.

V programatičnem oglaševanju sta prisotni dve glavni vrsti dražbe: dražba glede na prvo ceno in dražba glede na drugo ceno. Dražba prve cene je vrsta dražbe, pri
kateri vsak ponudnik neodvisno predloži ponudbo, ne da bi bil seznanjen z drugimi ponudbami. Prikaz oglasa je prodan ponudniku, ki je predložil najvišjo ponudbo. Cena, ki jo mora plačati najboljši ponudnik, je enaka njegovi ponudbi. Ekonomisti jo imenujejo tudi ponudba prve cene.

Sistem klasifikacije, ki izhaja iz kolaborativne prakse ter metode ustvarjanja in upravljanja »tagov«, ki označujejo in kategorizirajo vsebino.

Izraz opisuje, kako digitalne množice ustvarjajo sodobno kulturo. Ta koncept na novo postavlja pravila ustvarjanja in dojemanja blagovnih znamk.

Spletna mesta, kjer se uporabniki zbirajo in ustvarjajo vsebine, jih delijo med seboj in sodelujejo ter si pomagajo z informacijami. Nastala so v obdobju spleta 2.0. Med družbena omrežja spadajo blogi, podcasti, videocasti, wikiji, forumi, družbeni zaznamki (folksonomije), spletne skupnosti itd.

Povezanost televizije in družbenih medijev. Na milijone ljudi danes deli svoje izkušnje ob gledanju televizije z drugimi gledalci prek družbenih medijev, kot sta Twitter in Facebook, z uporabo pametnih telefonov in tablic. TV-mreže in imetniki pravic vse pogosteje delijo video posnetke na teh platformah za promocijo svojih vsebin (da privabijo čim več gledalcev). Termin se nanaša na tehnologije, ki obkrožajo televizijo ter spodbujajo komunikacijo in družbeno interakcijo, ki je povezana s programsko vsebino.

Aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo socialne mreže ali odnose med ljudmi, ki imajo skupna zanimanja, dejavnosti ipd. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo ustvarjanje javnega ali delno javnega profila znotraj omejenega sistema, ustvarjanje seznamov uporabnikov, s katerimi delijo vsebine in povezave, prikazovanje in pretok njihovih vsebin in seznamov povezav in povezav drugih znotraj sistema.

Družbeni vpliv singularnosti se nanaša na potencialne posledice in spremembe v družbi, ki bi jih lahko povzročila tehnološka singularnost. Te spremembe bi lahko vključevale vse od revolucionarnih izboljšav v medicini, izobraževanju in gospodarstvu do morebitnih negativnih učinkov, kot so izguba zaposlitev, etične dileme in tveganja za varnost.

Centralizirana spletna storitev, ki omogoča uporabnikom dodajanje, beleženje, urejanje in deljenje zaznamkov spletnih dokumentov. Največ teh storitev je bilo predstavljenih po letu 1996. Delicious je populariziral termin družbenih zaznamkov in »tagging«. Gre za pomembno funkcijo sistema družbenih zaznamkov (folksonomije), saj uporabnikom omogoča prilagodljivo organizacijo njihovih zaznamkov in razvoj skupnih slovarjev.

Novinarstvo, ki ga izvajajo posamezni predstavniki javnosti (civilna družba) in ne poklicni novinarji.

Tehnološka platforma z algoritmom za licitiranje. Prek enotne platforme za povpraševanje DSP lahko kupci (oglaševalci, trgovalne enote, agencijske trgovalne platforme) centralizirajo vse svoje aktivnosti programatičnega zakupa digitalnih medijev, ki jih izvajajo prek različnih platform SSP, oglasnih borz in oglaševalskih omrežij. Platforma za povpraševanje DSP je zasnovana tako, da v realnem času zagotavlja najboljšo ceno (CPM), pri čemer upošteva izračunano vrednost oglasnega prostora glede na cilje akcije. Platforma DSP deluje v interesu kupca oglasnega prostora. V številnih primerih nudi dodatne storitve, kot je centraliziran obračun.

Količina podatkov (besedilo, video, slike, animacije), ki jih lahko v določenem času prenesemo prek internetne povezave. Merska enota je bit na sekundo (b/s).

Poslovni dogovor med spletnim trgovcem (podjetjem, ki na internetu prodaja izdelke) in drugimi neodvisnimi lastniki spletnih mest (partnerji). Gre za strukturo partnerskega programa, s katero podružnice zaslužijo provizije za svoje konverzije in konverzije spletnih skrbnikov, na katere se nanašajo.